Mirna

Prijava na portal

Začetek velikonočnega praznovanja

Začetek velikonočnega praznovanja

Velika noč je največji krščanski praznik, ki se začenja z velikim četrtkom, najslovesnejše je vstajenje, zaključi pa z velikim ponedeljkom, ko gredo kristjani v Emavs.

Preživite velikonočne praznike s tistimi, ki jih imate najraje, v krogu družine, ob družabnih igrah, dobrotah na mizi in gibanju na prostem. Vesele velikonočne praznike!

župan Dušan Skerbiš s sodelavci

 

Od velikega četrtka do velikega ponedeljka

Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, zato se njen datum vsako leto spreminja.

Danes je veliki četrtek, dan zadnje Jezusove večerje z učenci, zvečer kristjani praznujejo postavitev zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja.

Jutri bo veliki petek, ki je poleg pepelnične srede, strogi post. Je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše, ampak se verniki spominjajo Kristusovega trpljenja in smrti na križu. Med svetopisemskimi besedili se bere Pasijon, zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija.

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. To je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. V večini domov gospodnije pripravljajo velikonočne dobrote. Posebno mesto med ljudmi ima blagoslov velikonočnih jedi.

Pri „žegnu“ imajo vse sestavine simboličen pomen:

  • šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo
  • hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, 
  • pirhi v simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost.
  • potica pa spominja na trnovo krono.

Velikonočno praznovanje se začne zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.

V nedeljo, na veliko noč, se kristjani spominjajo največjega čudeža in temelja vere, to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Kristjani verjamejo, da jih je Jezus Kristus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil. Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila – vsaj nogavice.

Na velikonočni ponedeljek kristjani utrdijo vero v vstalega Jezusa tudi tako, da veselo novico o vstajenju delijo s prijatelji.

povzela P. K.

Objavljeno dne 13.04.2017
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu   Več o tem
64M