Mirna
Loading

Prijava na portal
NUJNO PREKUHAVANJE PITNE VODE! 20.05.2014 16.18

 

Preberi obvestilo

O Mirni

Naselje Mirna, prometno križišče na zahodnem robu dna Mirnske doline, ob sotočju reke Mirne ter potokov Zabrščice in Vejarja, je upravno in administrativno središče leta 2011 ustanovljene Občine Mirna.

Mirna je gručasta vas ob istoimenski reki v občini Mirna.
Naselje se je razvilo na stiku gričevja in kotline ob sotočju reke Mirne ter potokov Vejarje in Zabrščice, ob cesti in železnici, ki povezuje Trebnje s Sevnico. Naselje stoji na pred poplavami varnih terasah zahodnega dela Mirnske kotline.
Reka, po kateri se imenuje kraj in vsa dolina, se v starih listinah prvič omenja leta 1028, grad na vzpetini nad vasjo 1250, samo naselje pa leta 1180. Župnija je bila ustanovljena 1862.
Mirna je gručasta vas ob istoimenski reki ter ob cesti in železnici, ki povezuje Trebnje s Sevnico. Naselje stoji na pred poplavami varnih terasah zahodnega dela Mirnske kotline. Mirna skoraj nima centra oziroma jih ima več, saj je razvoj v industrijsko mesto staro jedro – vaško grupacijo in obcestno ponudbo – preprosto preskočil in se opredelil za nova “predmestja”, ki danes obstajajo kot sklop blokov in razprostranjene individualne gradnje.

Reka Mirna, po kateri se imenujeta kraj in dolina, se v starih listinah prvič omenja leta 1028, grad na vzpetini 1250, samo naselje leta 1180, župnija pa je bila ustanovljena leta 1862.

Zgodovina:

Arheološke najdbe v okolici dokazujejo poselitev v bakreni dobi (Gradec pri Mirni, 4. tisočletje p. n. š.), bližnji Kincelj nad Trbincem je bil naseljen od stare železne dobe, leta 1180 je bil tu posredno prvič omenjen grad, ki so ga upravljali mirnski gospodje, oglejski vazali. Pod gotsko župnijsko cerkvijo svetega Janeza Krstnika z dragocenim obokanim in poslikanim prezbiterijem avtorja Bolfsganga je ob razširjenem trgu trgovsko in poslovno središče kraja. Levi in desni breg naselja Mirna povezuje kamniti most s konca 17. stoletja. Mirna je tudi danes največji kraj Mirnske doline.

Kulturna dediščina:

Grad Mirna se v pisnih virih prvič omenja 1165, prvi lastnik pa je bil koroški vojvoda Ulrik, ki ga je 1250 predal oglejskim patriarhom. Ti so vanj namestili Mirnske gospode (eni najmočnejših iz stranske veje dinastije kneginje svete Heme Breško-Selške). Grad je imel mogočno obrambno obzidje z obrambnimi stolpi. Na božični dan 1942 so ga požgali partizani, da se v njem ne bi naselil okupator. Od leta 1962 za ostaline in njihovo obnovo skrbi dr. Marko Marin. 
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika ima korenine v 13. stoletju, ko je 17. julija leta 1265 Ulrich, vojvoda Karantanski, v njej potrdil sodnijske in ostale svoboščine v Slovenski krajini nasproti deželnim stanovom. Natančnih podatkov, kje je ta cerkev takrat stala ni, zdajšnjo mirnsko cerkev pa so zidali v drugi polovici 15. stoletja v dveh bližnjih, vendar stilno različnih obdobjih. Na stropu prezbiterija in ladje so se ohranile freske dveh povsem različnih stilnih obdobij. Posebej pomembne so freske - delo mojstra Bolfganga iz okoli 1465-1470 in druge iz začetka 16. stoletja, z znamenjem enoroga namigujejo na znamenito plemiško rodbino Galenbergov in z masko norca naznanjajo prihod renesančnega humanizma ter nudijo gradivo za zgodovino gledališča.

Še: arheološko najdišče Gradec, Boehmova vila, cerkev sv. Helene, gomili na Lačenbergu, gostilna Kolar, gostilna Pri Francki, hiša Glavna cesta 10, kamniti most, Ocvirkov kozolec, Lenassijev spomenik NOB na Rojah, spomenik NOB pri osnovni šoli, Škarjatova domačija, vaško jedro, vila Cesta na Fužine 8, Zaplatarjeva domačija.

Šolstvo in izobraževanje: 

Vrtec na Mirni deluje pod okriljem Osnovne šole Mirna. V tekočem šolskem letu (2011/2012) vrtec obiskuje 124 otrok v sedmih oddelkih (dva prvo starostno obdobje, en kombiniran in štirje drugo starostno obdobje), osnovno šolo pa 221 otrok v 12 oddelkih. Na Mirni deluje tudi Osnovna šola s prilagojenim programom – letos  jo obiskuje 29 otrok v programu z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom – OVI Oddelki vzgoje in izobraževanja.

Gospodarstvo:

Mirna je v 20. stoletju prerasla v kraj, ki šteje največ delovnih mest v Mirnski dolini. Za življenje ves čas obstajajo ugodne naravne okoliščine. 
Do srede 19. stoletja se je prebivalstvo ukvarjalo le s kmetijstvom, tedaj pa sta se pojavili predilnica za platno in usnjarna. Izgradnja dolenjske železnice 1894. leta, izgradnja železnice skozi Mirnsko dolino leta 1908, elektrifikacija po letu 1920, razvita obrt, zametki industrije pred 2. svetovno vojno in vizija razvoja so prinesli Mirni v 50. letih 20. stoletja nesluten razmah, doslej najštevilčnejšemu kraju v Mirnski dolini Mokronogu pa stagnacijo in nazadovanje.
Leta 1981 je bila KS Mirna razglašena za najboljšo KS v tedanji SFRJ, danes so od velikih zaposlovalcev ostali le še najbolj mirnska tovarna Dana d.d. na eni in Tomplast d.o.o. in PE Droga Kolinska na drugi strani reke Mirne, v nekdanjem Presadu dejavnost obuja AB-SAD d.o.o., sicer pa imamo v občini več kot 120 poslovnih subjektov, med njimi več kot 100 samozaposlenih oziroma manjših zaposlovalcev. 
Čedalje pomembnejša gospodarska panoga v kraju in dolini postaja turizem.

Srednja nadmorska višina: 263 m

Leto / Število prebivalcev: 1869/292, 1900/274, 1931/417, 1961/550, 1971/882, 1981/1183, 1991/1500, 2002/1465, 2010/1374

Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Državna založba Slovenije, Ljubljana; Predlog za ustanovitev Občine Mirna, 2009, Krajevna skupnost Mirna na Dolenjskem; SURS 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev in statistiki. Z uporabo spletnega mesta se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.   V redu   Več o tem