FOTO: Na Lanšprežu, za edino čebelarsko kapelo v Evropi, posadili tri lipe

Lipa ima poseben, simbolni pomen za Slovence, pogosto je rasla v središču vasi in je bila tako srčika družbenega življenja. V njeni senci so se igrali otroci, vaščani so razreševali spore in se družili ob praznovanjih. Na Lanšprežu so v soboto župana občin Mirna in Šentrupert, Dušan Skerbiš in Tomaž Ramovš, ter županja Občine Trebnje Mateja Povhe simbolno posadili tri lipe.

Lanšprež leži na robu občine Mirna, do njega pridemo s ceste med Gomilo in Rodinami. Od nekdaj mogočnega posestva danes tam stoji ne v celoti ohranjena, v zadnjih letih pa skrbno obnovljena kapela sv. Jožefa in nekaj gospodarskih poslopij, med katerimi izstopa enojni kamniti kozolec. Za kapelo in okolico skrbi Čebelarsko društvo Trebnje, ki ima več kot 80 članov. Zemljišče, na katerem stojita kapela in čebelnjak, je v lasti Občine Mirna, preostanek pa v lasti Republike Slovenije. Občina si prizadeva, da bi za vsaj del zemljišča pod ruševinami gradu država lastništvo prenesla nanjo. »Želja nam je, da bi pridobili zemljišča na Lanšprežu in na tem zemljišču naredili vrt medovitih rastlin s sadovnjakom starih dreves in na ta način dali poudarek temu, kar je svoj čas ustvarjal in delal Peter Pavel Glavar. Vesel sem, da smo se danes zbrali na Lanšprežu in zasadili tri lipe kot simbol povezovanja med občinami in sodelovanja Čebelarskega društva Trebnje s čebelarji v vseh treh naših občinah,« je ob tej priložnosti povedal župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. 

Prvi zapisi o Lanšprežu segajo v leto 1260. Stari grad je večkrat menjal lastnike, novi je bil postavljen v drugi polovici 16. stoletja in po večkratnih lastniških spremembah so ga leta 1700 kupili Auerspergi, leta 1765 pa Peter Pavel Glavar, ki se je najprej lotil obnove dotrajanega gradu in okoliških poslopij. Na mestu lesene kapele sv. Mihaela je postavil poznobaročno kapelo sv. Jožefa. Na Lanšprež je najprej pripeljal čebele, kupil je prvo mlatilnico na Kranjskem, postavil moderni mlin, hlev, posadil sadno drevje, zgradil je tudi cesto od Nemške vasi mimo Lanšpreža do ceste proti Mirni. V kapeli je med nedeljsko mašo delil nasvete za kmetovanje in čebelarjenje, ustanovil je prvo čebelarsko šolo na Kranjskem in napisal tudi prvo čebelarsko knjigo v slovenskem jeziku. Glavar se je rodil 2. maja 1721 v Komendi, umrl pa je 24. januarja 1784 na Lanšprežu, kjer je s krušnim bratom Jernejem Basajem, prvim slovenskim generalom na Kranjskem, tudi pokopan v grajski kapeli.

Leta 1953 je bil grad na Lanšprežu načrtno porušen; kapela, ki je bila v zelo slabem stanju, je bila delno obnovljena leta 2002. V zadnjih dveh desetletjih so jo čebelarji s pomočjo občinskih razpisov in prostovoljnega dela obnovili v celoti, posekali so grmovje in očistili okolico, kjer so na novo zasadili sadovnjak z visokodebelnimi sadnimi drevesi, postavili nekaj panjev in spominskih plošč, dolenjski biser pa ponosno predstavljajo vsem obiskovalcem, saj je Glavarjeva kapela edina čebelarska kapela v Evropi.