Začetek velikonočnih praznikov

Praznovanje velike noči je tesno povezano s starimi praznovanji pomladi. Hkrati pa je velika noč največji in najstarejši cerkveni praznik. Obširen sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem je povezan s številnimi starimi ljudskimi verovanji - mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij s krščanskimi dodatki in žrtveniška verovanja ... 

Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, slovesni obredi se začnejo v veliki četrtek in zaključijo na velikonočni ponedeljek. Vsi ti dnevi so tesno povezani z zgodbo o Kristusovi smrti in vstajenju.

V četrtek je bila zadnja večerja – evharistija, v petek zaslišanje Kristusa pred Pilatom, bičanje in obsodba, pot na Kalvarijo in križanje ter smrt. Veliki petek je za katoličane dan žalovanja, zapovedan je strogi post, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in orgle utihnejo. V soboto je Kristus vstal od mrtvih. To je dan blagoslavljanja jedil, krstne vode, kurjenja kresov. Velikonočna nedelja je name­njena proslavljanju Kristusovega vstajenja in je predvsem družinski praznik. Po jutranji maši se družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu. Velikonočni ponedeljek, ko cerkev proslavlja znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, pa je namenjen sprostitvi in zabavi. 

Velikonočni žegen

Danes predstavljajo velikonočne jedi simbol Jezusovega trpljenja, včasih pa je bilo drugače. Osnovne jedi ob tem prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji »veliki noči« oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.

Kruh predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico oziroma s pogačo, ki mora biti ravno tako okrogla in spominja na Jezusovo trnovo krono. Meso predstavlja Jezusovo telo. Judje so meso vedno uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa. Kristjani v vino namakajo brin ter uživajo hren, ki z grenkobo opozarjata na Jezusovo hrepenenje po Božji bližini. Hren pa ima še dodaten pomen: zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Med velikonočne jedi sodi tudi pomaranča, ki predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu (pravzaprav je šlo za gobo, namočeno s kisom). Največ pomenov pa ima jajce: rdeči prihi so simbol krvi, ki jo je Jezus prelil za ljudi, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Jajce predstavlja tudi začetek pomladi – tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce).