10. oktober - Svetovni dan duševnega zdravja

10. 10. 2019 Petra K. L. 402
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Letos se osredotoča na osveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu.

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi. Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne do 14. leta starosti, a jih v začetku pogosto spregledamo. Ko govorimo o krepitvi duševnega zdravja, govorimo o pozitivnem in realnem odnosu do sebe in drugih, samospoštovanju, dobrih medosebnih odnosih, sposobnosti uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinosu posameznika k skupnemu dobremu. Hkrati pa je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. 

Z ukrepi krepitve duševnega zdravja lahko zmanjšamo dejavnike tveganja za samomor in krepimo varovalne dejavnike. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje, pravi NIJZ, ki pojasnjuje, da zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. 

Dobro duševno zdravje omogoča okolje

Za krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje. Pomembno je osveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev. Krepitev duševnega zdravja presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih politik in sektorjev, kot na primer šolstva in sociale. Zato je pomemben celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z uporabniki, združenji in skupinami svojcev.

Centri za duševno zdravje 

V Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Do konca leta bo v okviru zdravstvenih domov predvidoma vzpostavljenih deset Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter deset Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) na primarni zdravstveni ravni. V centrih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov. Centri za duševno zdravje zagotavljajo enako dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na svojem območju in se povezujejo z vsemi službami in deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave skladno s potrebami posameznika in skupnosti.

Že zdaj pa posamezniki s težavami v duševnem zdravju lahko dobijo podporo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Psihoedukativne delavnice financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, namenjene pa so posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Na delavnici se udeleženci seznanijo z značilnostmi svojih težav in načini zdravljenja oz. spoprijemanja z njimi ter spoznajo, kaj lahko sami naredijo za izboljšanje svojega počutja. 

povzela P. K. L., vir: NIJZ