Klavžar se zadržuje pri Mirni

V okolici Mirne se od 16. decembra zadružje Giovanni, samica klavžarja. Hrani se na travnikih, noči pa preživlja varno na strehah Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.

Kot nam je sporočil Blaž Jarc, je ptica, ki se je izvalila spomladi letos, del mednarodnega vzrediteljskega programa za krepitev populacije (klavžar je namreč ptica selivka, ki je v mnogih državah izumrla). Njeno prezimovališče je v Italiji, vendar se je Giovanni odločila, da ubere drugo smer. Iz Kuchla v Avstriji je priletela v Slovenijo, se zadrževala v jugovzhodnem delu Ljubljane, potem pa pristala na Dolenjskem, kjer je še danes.

"Njeno lokacijo vsak dan večkrat izda satelitski oddajnik, ki ga ima na hrbtu. Fotografije so nastale v drugem poskusu, saj se je ob mojem prvem obisku odločila, da bo ne samo noč, ampak tudi dan preživela v neposredni bližini Zavoda za prestajanje zaporne kazni zapora Dob, kamor pa na srečo nisem imel dostopa. Fotografiranju se je pridružil tudi pepelasti lunj in dan je bil kljub mrazu in vlagi popoln," je zapisal Blaž Jarc, ki nam je posredoval tudi fotografiji in shemo premikanja te nenavadne in posebne ptice.

Za kakšno ptico pravzaprav gre? Veliki gladko črni klavžar ima razpon peruti od 120 do 135 cm in povprečno težo od 1 do 1,5 kg, dolg je od 70 do 80 cm in ima neoperjeno rdečo glavo in dolgi ukrivljeni rdeči kljun. Gnezdi v kolonijah na klifih v skalnatih predelih jugovzhodne Anatolije, puščavah Srednjega vzhoda in Afrike. Leže od 2 do 3 jajca, prehranjuje pa se z žuželkami in manjšimi živalmi. Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu, Severni Afriki in tudi na ozemljih do Alp, kjer je pred 400 leti izumrl. Nedavno so odkrili njegova prezimovalna območja v delih Sudana, Etiopije, Eritreje in morda delih Somalije, Jemna in Saudove Arabije. Danes je uradno skrajno ogrožena vrsta - populacijo v divjini ocenjujejo na 420 in približno 1500 v ujetništvu (2004). Stalno ostaja le v Maroku, Turčiji in Siriji. Klavžarja zaradi ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo občasno opazimo tudi v Sloveniji, npr. jeseni letos v Ilirski Bistrici. V srednjem veku naj bi bil na Krasu, v Istri in Dalmaciji pogosta, večkrat upodobljena ptica, med drugim leta 1490 na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice, pa tudi v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log - Dragomer. Slovensko ime mu je v začetku 19. stoletja v svojih ornitoloških zapiskih nadel Žiga Zois.