V Sloveniji je že od leta 1992 31. oktober državni praznik - dan reformacije nas spominja na versko, politično in kulturno gibanje iz 16. stoletja, ki je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Vse se je začelo 31. oktobra 1517, ko naj bi po izročilu nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Predvsem je Cerkvi očital nedopustno plačevanje odpustkov, med drugim pa je zahteval, naj bodo verske knjige dostopne v ljudskem jeziku. Ta zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti.
Reformacijsko gibanje se je iz Nemčije razširilo tudi v sosednje dežele, Slovenijo je doseglo leta 1525. Četrt stoletja kasneje smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik. Tako je obveljal za očeta slovenščine. Pomembni deli sta tudi slovnica Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, in Otročja biblija Sebastjana Krelja. V tistem času so množično nastajali tudi prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino ga je prevedel Jurij Dalmatin.
Zaradi reformacijskega gibanja se je spremenila verska podoba Evrope (prišlo je do razkola v prej enoviti Rimskokatoliški cerkvi in nastale so nove Cerkev, nove vere), poveča se pomen izobraževanja, šol, širila se je pismenost in uporaba maternega jezika, zaradi zahteve po enakosti vernikov lahko govorimo tudi o zametkih demokracije. Reformacija je spremenila pogled na človeka, prinesla je nove vrednote in skupaj s poudarjanjem kulture in jezika omogočila, da smo Slovenci do danes ohranili svoj jezik.
31. oktober je tudi svetovni dan varčevanja, v zadnjih letih pa je tudi v Slovenijo iz zahodnih držav in anglosaškega sveta prišla t. i. noč čarovnic - Hallowene. Gre za okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi) in nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V zahodnih in anglosaških deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne strašljive kostume in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije (podobno kot je tradicija pri nas na pustni torek). Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se vstavi sveča. Pogled v zgodovino nam pove, da so stari Kelti 1. novembra slavili začetek novega leta, proslava pa je bila namenjena bogu Sonca. Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in obiščejo domove. Da ne bi srečali mrtvih, so se ljudje skrivali za maskami. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum - takraz so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. V izdolbene repe, pese ali krompir so vstavbili gorečo svečo, da bi tako pregnali grešne duše, dobrim pa pokazali pot do njihovih hiš. Buča je postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje po celem svetu.
po različnih virih povzela P. K. L.
