Nahajate se:
Žalna seja v spomin na generala Lada Kocijana
Žalna seja v spomin na generala Lada Kocijana
30. 12. 2022
Petra K. L.
283
Žalno sejo občinskega sveta Občine Mirna, Lovske družine Mirna, združenja Sever in Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje ob smrti borca NOB, načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije, profesorja, znanstvenega raziskovalca ter avtorja del s področja vojne znanosti in častnega občana Občine Mirna - generala Lada Kocijana so začeli z minuto molka.
Ženski pevski zbor Zimezelen je zapel pesem Lipa zelenela je, ki jo je v prvem letu okupacije, decembra 1941, v Ljubljani zapel Akademski pevski zbor, ki mu je dirigiral France Marolt. Koncert so posneli s skritim mikrofonom, Slovenci, tudi Lado Kocijan, pa so pesem razumeli kot upor proti okupatorju in napoved osvoboditve.
V spomin na pokojnega generala je prvi spregovoril župan Dušan Skerbiš:
Spoštovani,
pred dobrimi štirimi leti smo na proslavi ob občinskem prazniku Občine Mirna podelili drugi naziv častnega občana Občine Mirna. General Lado Kocijan ga je prejel za izjemen pečat, ki ga je s svojim življenjem in delom pustil kot borec NOB, načelnik republiškega štaba TO Slovenije, pomemben člen v času osamosvajanja Slovenije, kot profesor, znanstveni raziskovalec in avtor del s področja vojne znanosti, kot Mirnčan z dušo in srcem.
In ravno slednje sem pri njemu še posebej cenil, saj je vseskozi aktivno spremljal razvoj najprej krajevne skupnosti, nato Občine, nas pri tem spodbujal in bil kritičen, če s čim ni bil zadovoljen. Še ob zadnjem najinem srečanju v DSO Trebnje sem mu pripovedoval o aktivnostih, ki jih izvajamo, o začetku del na t. i. mirnski obvoznici, o programu dela za leto 2023 in ob koncu najinega pogovora mi je dejal: »Sem zadovoljen.«
Generalu Ladu Kocijanu se je življenjska pot iztekla v nedeljo, 25. decembra. Naključno ali ne se mi je na predvečer njegove smrti pokvaril avtomobil ravno nasproti njegove hiše na Brezovici 1. Sprehodil sem se do njegove hiše, da sem vlečni službi sporočil pravi naslov.
Z generalom sem se spoznal pred 40-imi leti, leta 1982, ko sem bil v odboru za organizacijo 40. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade kot predstavnik zveze socialistične mladine. Čez 20 let sem prevzel vodenje KS Mirna in z generalom sva se od takrat srečevala pogosteje. Vedno je spraševal o aktualnih dogajanjih in ob ustanavljanju Občine Mirna nas je še prav posebej podprl in dejal, da nam zaupa, da se bo Občina tako še hitreje razvijala. Njegovo mišljenje sem vedno spoštoval in cenil. Ko je postal stalni občan Občine Mirna, se je njegov odnos do Mirne in mirnskih društev še poglobil. Tudi na zadnjih volitvah je kljub svoji bolezni oddal svoj glas, saj se je vseskozi zavedal, da je udeležba na volitvah ali referendumih najbolj demokratično izražena volja volivcev občanov in nenazadnje vseh državljanov. Svojo največjo željo ob koncu poti pa je zapisal v notarsko overjenem sporočilu, in sicer da se njegovi posmrtni ostanki položijo v grob padlih borcev pri sv. Heleni na Mirni. Ob prisotnosti notarja sem mu obljubil, da bomo njegovo željo spoštovali, če se bodo s tem strinjali tudi člani krajevnega odbora ZZB za ohranjanje tradicije NOB. Jutri bomo željo uresničili.
O življenju generala Lada Kocijana bomo več slišali v nadaljevanju, meni pa je v čast, da smo se mu kot lokalna skupnost zahvalili s podelitvijo naziva častni občan Občine Mirna in da se bomo jutri z vsem spoštovanjem poslovili od zadnjega generala, udeleženca NOB 1941-1945.
Počivaj v miru, na Mirni, spoštovani general Lado Kocijan, kajti na Mirni ne boš pozabljen, saj si v naših srcih zapustil svetlo sled dobrote, plemenitosti in ljubezni do rodne grude.
Vsem žalujočim izrekam iskreno sožalje v imenu Občine Mirna in v svojem imenu.
pred dobrimi štirimi leti smo na proslavi ob občinskem prazniku Občine Mirna podelili drugi naziv častnega občana Občine Mirna. General Lado Kocijan ga je prejel za izjemen pečat, ki ga je s svojim življenjem in delom pustil kot borec NOB, načelnik republiškega štaba TO Slovenije, pomemben člen v času osamosvajanja Slovenije, kot profesor, znanstveni raziskovalec in avtor del s področja vojne znanosti, kot Mirnčan z dušo in srcem.
In ravno slednje sem pri njemu še posebej cenil, saj je vseskozi aktivno spremljal razvoj najprej krajevne skupnosti, nato Občine, nas pri tem spodbujal in bil kritičen, če s čim ni bil zadovoljen. Še ob zadnjem najinem srečanju v DSO Trebnje sem mu pripovedoval o aktivnostih, ki jih izvajamo, o začetku del na t. i. mirnski obvoznici, o programu dela za leto 2023 in ob koncu najinega pogovora mi je dejal: »Sem zadovoljen.«
Generalu Ladu Kocijanu se je življenjska pot iztekla v nedeljo, 25. decembra. Naključno ali ne se mi je na predvečer njegove smrti pokvaril avtomobil ravno nasproti njegove hiše na Brezovici 1. Sprehodil sem se do njegove hiše, da sem vlečni službi sporočil pravi naslov.
Z generalom sem se spoznal pred 40-imi leti, leta 1982, ko sem bil v odboru za organizacijo 40. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade kot predstavnik zveze socialistične mladine. Čez 20 let sem prevzel vodenje KS Mirna in z generalom sva se od takrat srečevala pogosteje. Vedno je spraševal o aktualnih dogajanjih in ob ustanavljanju Občine Mirna nas je še prav posebej podprl in dejal, da nam zaupa, da se bo Občina tako še hitreje razvijala. Njegovo mišljenje sem vedno spoštoval in cenil. Ko je postal stalni občan Občine Mirna, se je njegov odnos do Mirne in mirnskih društev še poglobil. Tudi na zadnjih volitvah je kljub svoji bolezni oddal svoj glas, saj se je vseskozi zavedal, da je udeležba na volitvah ali referendumih najbolj demokratično izražena volja volivcev občanov in nenazadnje vseh državljanov. Svojo največjo željo ob koncu poti pa je zapisal v notarsko overjenem sporočilu, in sicer da se njegovi posmrtni ostanki položijo v grob padlih borcev pri sv. Heleni na Mirni. Ob prisotnosti notarja sem mu obljubil, da bomo njegovo željo spoštovali, če se bodo s tem strinjali tudi člani krajevnega odbora ZZB za ohranjanje tradicije NOB. Jutri bomo željo uresničili.
O življenju generala Lada Kocijana bomo več slišali v nadaljevanju, meni pa je v čast, da smo se mu kot lokalna skupnost zahvalili s podelitvijo naziva častni občan Občine Mirna in da se bomo jutri z vsem spoštovanjem poslovili od zadnjega generala, udeleženca NOB 1941-1945.
Počivaj v miru, na Mirni, spoštovani general Lado Kocijan, kajti na Mirni ne boš pozabljen, saj si v naših srcih zapustil svetlo sled dobrote, plemenitosti in ljubezni do rodne grude.
Vsem žalujočim izrekam iskreno sožalje v imenu Občine Mirna in v svojem imenu.
General Lado Kocijan je bil Mirnčan z dušo in srcem. Leta 2015 se je vrnil na Brezovico. Za svojega dobrotnika ga imenujejo številna mirnska društva, denimo Ženski pevski zbor Zimzelen, Folklorna skupina Nasmeh, Občinska organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Mirna, Društvo upokojencev Mirna ter Lovska družina Mirna, katere član je bil dolgo vrsto let. Ob slovesu je tako spregovoril tajnik Lovske družine Mirna, Jože Novak.
Lado Kocijan se je leta 1974 po treh desetletjih službovanja po drugih državah Jugoslavije vrnil v Slovenijo kot načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Za najrazličnejše zasluge je prejel 16 visokih vojaških in državnih odlikovanj. Med osamosvajanjem Slovenije je deloval na področju informiranja in opredeljevanja slovenskih upokojenih generalov, ki se niso uklonili Beogradu. Sodelovanja se je spomnil tudi častni predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Dolenjska in Bela krajina Anton Gole.
Ljubezen do domovine in neomajna vera v vrednote, ki so dajale Slovencem zmagovito moč v zgodovinskih preizkušnjah, še posebej v drugi svetovni vojni, sta odsevala v vsakem dejanju generala Lada Kocijan, ki je spoštoval in cenil tudi lepo slovensko besedo in izbrane misli, ki so jih v verze ujeli pesniki. Ob slovesu partizana je na koncu spregovoril tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje Boštjan Sladič, Zorna Remic mu je posvetil izbrano Kajuhovo pesem, ŽePZ Zimzelen pa je žalno sejo, ki jo je iz ozadja povezovala Petra Krnc Laznik, sklenil s pesmijo Šivala je deklica zvezdo.
foto: N. Koprivc, I. Kašič
