Vesele velikonočne praznike!

Danes se končuje postni čas in začenja velikonočno tridnevje. Ob veliki noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih.

Veliki četrtek zvečer je posvečen spominu na zadnjo večerjo, ko je Jezus po navedbah iz Svetega pisma obhajal prvo mašo in po katoliškem verovanju postavil duhovništvo, ko je svojim učencem naročil: "To delajte v moj spomin". Duhovniki zvečer obnovijo svoje duhovniške obljube in obnovijo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge tako, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge.

Veliki petek je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt. To je edini dan v letu, ko imajo v katoliški cerkvi le bogoslužje, zvonovi umolknejo, zapovedan je strogi post. V evangeličanskih cerkvah pa na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Velika sobota je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu, ki se začne z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V soboto je tudi blagoslov velikonočnih jedil: 

Osnovne jedi ob prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji »veliki noči« oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.
Kruh predstavlja življenje, božjo dobroto. Ponekod ga zamenjajo s potico oziroma s pogačo (okroglo), ki spominja na Jezusovo trnovo krono. Za meso naj bi izbrali najboljši kos, saj predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.)
Judje so meso od nekdaj uživali z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter uživamo hren, ki ima še dodaten pomen: predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.
Med velikonočne jedi spada tudi pomaranča, ki predstavlja gobo, namočeno v kis, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu.
Največ pomenov ima jajce. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Poleg novega življenja predstavlja tudi začetek pomladi – tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce).

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo.

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij.

Velika noč je posvečena spominu na Jezusovo vstajenje. Po cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt. Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v Evangeličanski cerkvi.

Velikonočno tridnevje zaključuje t. im. veliki teden (zadnji teden pred veliko nočjo) in postni čas (obdobje od pepelnice do velike noči) ter začenja velikonočni čas. Sledi še velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.